Zamenjava ogrevalnega sistema ni le vgradnja nove peči, ampak sprememba celotnega načina rabe energije v hiši. S pravimi tehnologijami lahko stanovanjski objekti danes obratujejo skoraj povsem brez fosilnih goriv in postanejo energetsko precej neodvisni.
Od sežiganja energentov k prenosu toplote
Starejši sistemi za ogrevanje kurijo energente. Pri tem nastajajo visoke temperature, a so izgube velike, prav tako lokalni izpusti. Novejše naprave opuščajo proces izgorevanja in prenašajo toploto, ki že obstaja v okolju. Tudi ko temperature padejo močno pod ledišče, je v zunanjem zraku, podtalnici ali zemlji še vedno dovolj uporabne toplotne energije.
Sistem uporablja hladilno sredstvo, ki kroži v zaprtem tokokrogu. Kompresor to tekočino stisne in ji močno dvigne temperaturo. Pridobljena toplota se prek prenosnika odda v ogrevalni krog hiše. Prehod na ogrevanje s toplotno črpalko zato ne porablja elektrike za neposredno ustvarjanje toplote iz ničesar. Elektrika žene le kompresor in ventilatorje.
Učinkovitost procesa meri grelno število (COP). Vrednost COP štiri pomeni, da naprava iz ene kilovatne ure elektrike ustvari štiri kilovatne ure toplote. Preostale tri kilovatne ure sistem brezplačno črpa iz narave. Prav to razmerje je razlog za nizke obratovalne stroške.
Delovanje v hudih zimah
Ljudje se pogosto sprašujejo, če sistem zmore ogreti hišo v najhladnejših dneh. Občutek, da zrak pri minus petnajstih stopinjah v sebi nima toplote, je napačen. Absolutna ničla, ko v snovi ni več nobene energije, znaša minus 273 stopinj Celzija. Zrak ima pri minus petnajstih torej še vedno ogromno energije, ki jo sistem lahko izkoristi.
Pri nizkih zunanjih temperaturah se grelno število seveda zmanjša. Kompresor mora delati več za doseganje želene temperature vode, zato poraba elektrike zraste. Vseeno te naprave delujejo povsem samostojno do temperatur okoli minus petindvajset stopinj. Vgrajeni električni grelci se vklopijo samo v izjemnih primerih kot varnostna podpora. Na letni ravni to predstavlja povsem zanemarljiv strošek.
Talno gretje in toplotna črpalka
Starejše hiše imajo večinoma majhne radiatorje. Voda v njih mora imeti od 60 do 70 stopinj Celzija, da učinkovito ogreje posamezen prostor. Toplotne črpalke lahko dosežejo te temperature, vendar učinkovitost pri tem precej pade, kompresor pa je močno obremenjen.
Talno gretje ima izjemno veliko površino in celotna tla delujejo kot radiator. Voda v ceveh mora biti zato segreta le na 30 do 35 stopinj Celzija. Manjša razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo ogrevalne vode pomeni lažje delo za sistem in veliko nižjo porabo elektrike.
Poleti se lahko ta proces obrne. Hladna voda se spusti skozi talne cevi in prostore pasivno hladi. Pri tem ni neprijetnega prepiha in pihanja, ki sta značilna za klasične klimatske naprave. Hiša se tako ogreva in hladi z eno centralno napravo.
Konkretni izračuni prihrankov
Smiselnost naložbe se najbolje vidi pri primerjavi s klasičnimi gorivi. Vzemimo povprečno slovensko hišo z bivalno površino 150 kvadratnih metrov. Zgrajena je bila pred tridesetimi leti, ima zamenjana okna in izolirano fasado.
Za ogrevanje in pripravo tople vode takšen objekt letno porabi približno 2.000 litrov kurilnega olja. Pri ceni 1,20 evra za liter to znese 2.400 evrov. Če bi hišo ogrevali s kondenzacijskim plinskim kotlom, bi letni strošek plina in omrežnin znašal okoli 2.100 evrov.
Sistem zrak-voda bi v isti hiši za enako količino toplote porabil približno 5.000 kilovatnih ur elektrike na leto. Pri povprečni ceni 0,20 evra za kilovatno uro letni strošek pade na 1.000 evrov.
- Letni prihranek v primerjavi s kurilnim oljem znaša 1.400 evrov.
- Letni prihranek v primerjavi z zemeljskim plinom znaša 1.100 evrov.
- V obdobju desetih let se samo iz naslova razlike v ceni energentov povrne med 11.000 in 14.000 evrov.
Prilagoditve pri prenovi starejših hiš
Pri novogradnjah je talno gretje samoumevno, pri prenovah pa razbijanje tlakov ni vedno izvedljivo zaradi višine prostorov ali statike.
Obstajajo suhomontažni sistemi talnega gretja, debeli le dva do tri centimetre. Položijo se neposredno na obstoječo podlago. Druga možnost je stensko ali stropno gretje. Če nič od tega ni mogoče, se ohranijo radiatorji. V tem primeru se stare zamenja z večjimi ali pa se vgradi visokotemperaturna toplotna črpalka, ki vodo ogreje do 65 stopinj. Prihranki so tukaj nekoliko manjši, a še vedno zelo visoki v primerjavi z oljem ali plinom.
Vpliv lastne sončne elektrarne
Stroški se dodatno znižajo z lastno proizvodnjo elektrike. Streha povprečne hiše je dovolj velika za sončno elektrarno z močjo 10 kilovatov. Ta v Sloveniji letno proizvede od 10.000 do 11.000 kilovatnih ur elektrike.
Gospodinjstvo za razsvetljavo, kuhanje in aparate porabi okoli 4.500 kilovatnih ur na leto. Ostalih 5.000 do 6.000 kilovatnih ur porabi ogrevalni sistem. Sončna elektrarna lahko v celoti pokrije te potrebe.
Strošek za kupljeno energijo takrat odpade. Lastnik plačuje le fiksne stroške priključne moči in uporabo omrežja. Naložba v celoten sistem je na začetku velika in pogosto presega 20.000 evrov. Vendar znižanje mesečnih položnic z več sto evrov na nekaj deset evrov močno razbremeni in stabilizira družinski proračun.
Vzdrževanje in redni stroški
Pri izračunih se včasih pozabi na redno vzdrževanje. Ogrevanje s plinom zahteva letni pregled napeljave, meritve izpustov in dimnikarja. Sistemi na olje potrebujejo čiščenje dimnika, menjavo šob in filtrov ter občasno čiščenje cisterne. To vsako leto stane dodatnih 100 do 200 evrov.
Električni ogrevalni sistemi so pri vzdrževanju preprostejši. Ni izgorevanja, zato ni dimnika. Ni nevarnosti uhajanja ogljikovega monoksida. Letni servis vključuje preverjanje tlaka hladilnega plina, čiščenje filtrov in vizualni pregled zunanje enote. Življenjska doba takšnih naprav ob pravilnem vzdrževanju preseže 15 let.
Neodvisnost od cen energentov
Cene nafte in plina nihajo glede na dogajanje v svetu in odločitve globalnih dobaviteljev. Končni porabnik nima vpliva na strošek ogrevanja v naslednji sezoni. Vsaka geopolitična kriza se hitro pozna na položnicah.
Lastna elektrika in toplotna črpalka to odvisnost močno zmanjšata. Zunanji zrak in sonce nista obdavčena ter nista podvržena tržnim špekulacijam. Gospodinjstvo točno ve, da bodo stroški bivanja ostali nespremenjeni in predvidljivi tudi čez desetletje.
