Sodobni ogrevalni sistemi omogočajo udobno bivanje in prinašajo nižje stroške. Izkoriščanje toplote iz okolice je postalo standard pri novogradnjah in prenovah. Menjava energenta spremeni energetsko učinkovitost celotnega objekta.
Kako naprava črpa toploto iz mrzlega zraka
Naprava lahko ogreva vodo tudi takrat, ko zunanje temperature padejo pod ledišče. Ključno vlogo ima hladilno sredstvo, ki kroži po zaprtem krogotoku in ima zelo nizko vrelišče. Zato izpari že ob stiku z mrzlim zrakom. Ventilator potiska zunanji zrak skozi uparjalnik, kjer ta odda toploto hladilnemu sredstvu. Sredstvo se segreje in preide v plinasto stanje.
Plin nato potuje v kompresor. Pod visokim tlakom se močno segreje in doseže temperaturo, primerno za ogrevanje. Vroči plin v kondenzatorju odda toploto ogrevalni vodi in se znova utekočini. Ekspanzijski ventil zniža tlak in cikel se ponovi. Naprave delujejo tudi pri zunanjih temperaturah do minus 25 stopinj Celzija.
Sistem omogoča tudi poletno hlajenje
Sistemi z reverzibilnim delovanjem omogočajo obračanje procesa, zato poleti prostore hladijo. Toploto črpajo iz notranjosti in jo oddajajo v okolico. Če imate talno ali stropno ogrevanje, po ceveh kroži hladna voda. Ta prostore ohladi brez usmerjenega pihanja zraka, ki je značilno za običajne klimatske naprave. Hlajenje je zvezno in ne povzroča prepiha.
Je talno gretje res najboljša izbira?
Temperaturni režim ogrevalnega sistema neposredno vpliva na porabo elektrike. Radiatorji potrebujejo vodo, segreto na 50 do 65 stopinj Celzija. Pri talnem gretju pa zadostuje temperatura vode med 28 in 35 stopinjami.
Manjša razlika med temperaturo vira in ogrevalnega sistema prinaša višje grelno število (COP). Grelno število štiri pomeni, da ena porabljena kilovatna ura elektrike proizvede štiri kilovatne ure toplote. Zato je ogrevanje s toplotno črpalko najbolj učinkovito pri ploskovnem ogrevanju. Talno gretje ima večjo toplotno vztrajnost, saj segret betonski estrih počasi oddaja toploto in preprečuje hitra nihanja temperature.
Učinkovita priprava tople sanitarne vode
Sistemi poleg prostorov ogrevajo tudi sanitarno vodo. Vgrajeni ali ločeni zalogovniki hranijo toplo vodo za vsakodnevno uporabo. Naprava pri tem prav tako izkorišča toploto iz okolice, zato ločeni električni bojlerji odpadejo. Ena enota poskrbi za vse potrebe po toploti. Strojne inštalacije v kotlovnici so manj zapletene in zavzamejo manj prostora.
Kombinacija s sončno elektrarno
Lastna proizvodnja elektrike dodatno zniža stroške. Sončna elektrarna pokriva potrebe kompresorja in drugih porabnikov. Proizvodnja je sicer največja poleti, ko ugasnemo ogrevanje, a lahko z načrtovanjem in shranjevanjem energije porabo uskladimo.
Baterijski hranilniki shranijo dnevne viške elektrike za večerno in nočno uporabo. Pravilno dimenzioniran sistem znatno zmanjša letne stroške za elektriko. Začetni vložek je višji, vendar dolgoročno zmanjša vpliv nihanja cen energentov na trgu.
Vpliv izolacije na dejanski izkoristek
Pred vgradnjo vedno preverimo toplotne izgube objekta. Dobra fasada in okna zmanjšajo potrebo po ogrevanju, zato lahko vgradimo napravo z manjšo močjo. To pomeni cenejšo investicijo in manjšo porabo elektrike. Pri starejših stavbah je smiselno najprej sanirati izolacijo. Če to ni mogoče, lahko visokotemperaturne enote ogrevajo tudi slabše izolirane hiše z radiatorji, a bodo prihranki manjši.
Prihranki v primerjavi s fosilnimi gorivi
Kot primer vzemimo povprečno stanovanjsko hišo, ki na leto za ogrevanje potrebuje 15.000 kilovatnih ur toplote.
Stari kotel na kurilno olje ima približno 80-odstotni izkoristek in porabi 1875 litrov goriva. Ob ceni 1,20 evra za liter letni strošek ogrevanja znaša okoli 2250 evrov.
Plinski kondenzacijski kotel deluje z boljšim izkoristkom in porabi nekaj več kot 15.000 kilovatnih ur zemeljskega plina. Skupaj z omrežninami to letno znese približno 1400 evrov.
Sistem z grelnim številom 3,5 za enako količino toplote porabi približno 4285 kilovatnih ur elektrike. Pri ceni elektrike 0,18 evra na kilovatno uro letni strošek ogrevanja pade pod 770 evrov.
Ocena letnih prihrankov:
- Namesto kurilnega olja prihranite okoli 1480 evrov na leto.
- V primerjavi z zemeljskim plinom prihranite približno 630 evrov.
- Sončna elektrarna letne stroške elektrike še dodatno zniža.
Subvencije skrajšajo dobo povračila
Eko sklad in drugi mehanizmi ponujajo finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav. Višina subvencije je odvisna od vrste vgrajene tehnologije in lokacije objekta. Nepovratna sredstva znižajo začetno ceno investicije.
Zaradi nižjih stroškov vgradnje in mesečnih prihrankov pri ogrevanju se vložena sredstva povrnejo hitreje. Postopke za pridobitev subvencij pogosto uredi že sam izvajalec.
Dolgoročni vpliv na vrednost nepremičnine
Menjava ogrevanja izboljša energetsko izkaznico stavbe in s tem zviša njeno tržno vrednost. Kupci pri nepremičninah vse pogosteje preverjajo stroške vzdrževanja, zato se hiše s starimi in potratnimi sistemi prodajajo težje.
Pri prehodu s kurilnega olja se investicija povrne v približno petih do sedmih letih. Življenjska doba kakovostno vzdrževanih naprav je več kot petnajst let. Po pokritju začetnih stroškov sistem zagotavlja ogrevanje z minimalnimi tekočimi stroški.
