Način ogrevanja močno vpliva na mesečne stroške. Menjava fosilnih goriv za sodobnejši sistem zniža zneske na položnicah. Zaradi novega načina obračunavanja omrežnine, ki prihaja leta 2026, je premišljena izbira vira ogrevanja zdaj še bolj smiselna.
Izračun prihranka pri menjavi kotla
Cene kurilnega olja in zemeljskega plina se stalno spreminjajo. Če povprečna slovenska hiša na leto porabi 2000 litrov kurilnega olja, to trenutno pomeni okoli 2400 evrov stroška. Utekočinjeni naftni plin stane podobno. Zemeljski plin je nekoliko cenejši, a s fiksnimi dajatvami letni strošek vseeno hitro preseže 1600 evrov.
Nova naprava stroške zniža takoj. Sistem za pridobivanje toplote iz zunanjega zraka porablja samo elektriko. Učinkovitost merimo z grelnim številom oziroma COP. Če je to število 3,5, bo naprava za enako količino toplote porabila približno 5700 kilovatnih ur elektrike. Pri trenutnih cenah elektrike je to slabih 1100 evrov na leto. V primerjavi s kurilnim oljem prihranite okoli 1300 evrov letno.
Delovanje v ekstremnem mrazu
Naprave črpajo toploto iz okolice in delujejo tudi v hudem mrazu. Zunanja enota zajema zrak, ki vsebuje toplotno energijo tudi pri 25 stopinjah pod ničlo. Hladilni plin v krogotoku ima zelo nizko vrelišče in izpari že ob stiku z mrzlim zrakom. Kompresor to paro stisne, s tem pa se njena temperatura močno dvigne. Prek prenosnika se ta toplota nato odda vodi v ogrevalnem sistemu.
Spomladi in jeseni, ko so zunanje temperature višje, je izkoristek še boljši. Grelno število takrat pogosto preseže 4. Za vsak kilovat porabljene elektrike torej dobite štiri kilovate toplote. Inverterska tehnologija sproti prilagaja moč delovanja. Kompresor se ne prižiga in ugaša ves čas, ampak prilagaja obrate. To zmanjša obrabo in podaljša življenjsko dobo.
Kombinacija s talnim ogrevanjem
Te naprave delujejo najboljše pri nizkotemperaturnem ogrevanju. Talno gretje za prijetno sobno temperaturo potrebuje vodo, ki ima med 30 in 35 stopinj Celzija. Stari radiatorji po drugi strani zahtevajo od 55 do 65 stopinj. Če je razlika med temperaturo zunanjega zraka in ogrevalno vodo manjša, kompresor lažje deluje. Pri talnem gretju bo poraba elektrike zato opazno nižja.
Tla delujejo kot velik radiator in toploto v prostor oddajajo enakomerno. Zaradi tega nas ne zebe, čeprav je sobna temperatura za stopinjo ali dve nižja kot pri klasičnih radiatorjih. Vsaka stopinja manj pomeni okoli šest odstotkov prihranka pri energiji. Hkrati se zmanjša dvigovanje prahu, zrak pa ostane manj izsušen.
Priprava tople sanitarne vode
Sistem ne ogreva samo prostorov, ampak pripravlja tudi toplo sanitarno vodo. Segreta voda se shranjuje v vgrajenem ali ločenem bojlerju. V primerjavi z navadnim električnim bojlerjem so stroški priprave tople vode nižji za več kot dve tretjini. Poleti naprava segreva samo sanitarno vodo, zato so takrat mesečni stroški zelo nizki.
Vpliv sončne elektrarne na končni račun
Z lastno sončno elektrarno lahko proizvedete dovolj elektrike za celo gospodinjstvo. Ker ni več sistema letnih neto meritev, prihajajo pa novi omrežninski bloki, je treba velikost elektrarne natančno izračunati. Dobro načrtovano ogrevanje s toplotno črpalko skupaj s sončno elektrarno in hranilnikom omogoča, da porabite čim več elektrike, ki jo proizvedete sami.
Hranilnik shrani višek energije od dneva. Zvečer in ponoči, ko temperature padejo in ogrevanje močneje dela, sistem to shranjeno energijo porabi. S to kombinacijo se račun za elektriko močno zniža. Plačali boste le še fiksne stroške priključne moči in omrežnino. Čeprav je začetni vložek v obe napravi visok, se naložba ob današnjih cenah energentov pogosto povrne v manj kot osmih letih.
Konkretni primeri prihrankov
Vzemimo starejšo in delno izolirano hišo (180 kvadratnih metrov). Do zdaj se je ogrevala na kurilno olje in porabila 2500 litrov na leto. To pomeni okoli 3000 evrov stroška. Če vgradimo visokotemperaturno napravo in obdržimo stare radiatorje, bo letni strošek za elektriko približno 1400 evrov. Prihranek znaša 1600 evrov na leto. Znesek investicije, ki je recimo 9000 evrov, se ob taki razliki hitro povrne.
Drugi primer je 150 kvadratnih metrov velika novogradnja. Ima talno gretje in dobro izolacijo. Hiša za ogrevanje in toplo vodo potrebuje 4500 kilovatnih ur toplote. Nizkotemperaturni sistem bo za to porabil le okoli 1100 kilovatnih ur elektrike, kar stane okoli 220 evrov na leto. Ogrevanje enake hiše na zemeljski plin bi letno stalo več kot 600 evrov. Prihranki se poznajo takoj.
Življenjska doba in redno vzdrževanje
Ob rednem servisu sistem zdrži od 15 do 20 let. Vzdrževanje ni zapleteno. Serviser enkrat letno pregleda tlak plina, očisti filtre in preveri elektroniko. Letni servis stane okoli 100 evrov, podobno kot pri plinski peči. Ker ni izgorevanja, pa povsem odpadejo stroški dimnikarja.
Nastavitve za boljši izkoristek
Samo nakup naprave ne zagotavlja nizkih stroškov. Za dobro delovanje je treba poskrbeti še za nekaj podrobnosti:
- Ogrevalno krivuljo je treba prilagoditi izolaciji hiše.
- Termostati naj delovanje prilagajajo zunanjim temperaturam.
- Lamele zunanje enote morajo biti čiste, da zrak prosto kroži.
- Sistem mora biti ob zagonu hidravlično uravnotežen.
Če je ogrevalna krivulja nastavljena previsoko, se bo kompresor stalno prižigal in ugašal. To poveča porabo elektrike in obrabi dele naprave. Pravilno nastavljen sistem deluje zvezno, pri manjši moči in dlje časa. Nekateri sistemi upoštevajo tudi vremensko napoved. Če bo naslednji dan sončno in ima hiša velika okna na jugu, bo naprava zjutraj zmanjšala ogrevanje. Prostore bo namreč ogrelo sonce. S takšnimi nastavitvami lahko na leto prihranite še dodatnih pet do deset odstotkov.
Poletno hlajenje
Nekateri modeli lahko delujejo tudi v obratni smeri. Poleti odvzemajo toploto iz hiše in jo pošiljajo ven. Če imate talno gretje, lahko vodo v ceveh ohladijo na 18 do 20 stopinj. To nekoliko zniža sobno temperaturo. Hlajenje prek tal je prijetno, saj ni pihanja hladnega zraka, kot pri klimatskih napravah.
Ali se investicija splača vsakomur?
Pred nakupom je treba dobro pregledati hišo. Če stavba nima izolacije in so okna stara, bo poraba energije visoka ne glede na ogrevalni sistem. Včasih je bolje najprej zamenjati okna in dodati fasado, šele nato pa zamenjati ogrevanje. Tako ne boste potrebovali premočne in predrage naprave. Prevelika naprava se bo prepogosto ugašala. Prešibka pa bo v mrazu stalno vklapljala dodatne električne grelce. V obeh primerih bo poraba elektrike po nepotrebnem visoka.
