Koliko dejansko stane ogrevanje s toplotno črpalko, postane jasno šele takrat, ko pridejo prvi računi v najhladnejših mesecih. Takrat se pokaže razlika med teoretičnimi izračuni iz prodajnih katalogov in realno porabo v slabo ali dobro izolirani hiši. Stroški toplotne črpalke niso ena sama številka, ampak rezultat nekaj dejavnikov, ki jih je vredno razumeti pred nakupom in po njem.
Kaj sestavlja stroške toplotne črpalke
Strošek delimo na dva dela. Prvi je začetna investicija, drugi pa je tekoča poraba elektrike skozi celotno leto. Pri zračni toplotni črpalki za povprečno enodružinsko hišo se nakup z montažo giblje med 8.000 in 14.000 EUR, odvisno od moči in proizvajalca. Geotermalna črpalka z zemeljskim kolektorjem ali vrtino je dražja, pogosto med 16.000 in 25.000 EUR, ker je treba upoštevati še zemeljska dela.
Tekoči strošek je tisti, ki ga lastnik občuti vsak mesec. Črpalka ne kuri goriva, ampak z elektriko poganja proces, ki toploto iz zraka ali zemlje prenese v ogrevalni sistem. Učinkovitost meri grelno število, označeno kot COP ali sezonsko kot SCOP. Črpalka s SCOP 4 pomeni, da iz ene kilovatne ure elektrike pridobi približno štiri kilovatne ure toplote.
Koliko elektrike porabi povprečna hiša
Vzemimo dobro izolirano hišo s 150 kvadratnih metrov in letno potrebo po toploti okoli 12.000 kWh. Pri zračni črpalki s SCOP 3,8 znaša letna poraba elektrike približno 3.150 kWh. Če upoštevamo povprečno ceno elektrike okoli 0,17 EUR na kWh, govorimo o približno 535 EUR letno samo za ogrevanje prostorov.
Pri starejši, slabše izolirani hiši se ista številka hitro podvoji. Tu je ključno spoznanje, da toplotna črpalka ne odpravi slabe izolacije, ampak jo le učinkoviteje napaja. Spodaj je groba primerjava letnih stroškov ogrevanja za hišo s potrebo 15.000 kWh toplote.
| Vir ogrevanja | Izkoristek | Približen letni strošek |
|---|---|---|
| Zračna toplotna črpalka (SCOP 3,8) | 380 % | okoli 670 EUR |
| Geotermalna črpalka (SCOP 4,5) | 450 % | okoli 565 EUR |
| Kurilno olje | okoli 90 % | okoli 1.650 EUR |
| Zemeljski plin | okoli 95 % | okoli 1.250 EUR |
| Električni grelnik | 100 % | okoli 2.550 EUR |
Številke so okvirne in nihajo glede na cene energentov, a razmerje ostaja podobno. Črpalka je v tekočem strošku praviloma najcenejša, kar pa moramo poravnati z višjo začetno investicijo.
Kateri dejavniki najbolj dvignejo račun
Velikokrat ni kriva črpalka, ampak okoliščine, v katerih dela. Najpogostejši vzroki za visoke stroške toplotne črpalke so naslednji.
- Previsoka temperatura ogrevalne vode. Vsaka stopinja nad potrebno vrednostjo zniža grelno število, zato talno ogrevanje s 35 stopinjami dela bistveno ceneje od radiatorjev s 55 stopinjami.
- Pogosto vklapljanje in izklapljanje pri preveliki moči naprave. Predimenzionirana črpalka se obrablja in porablja več, kot bi morala.
- Slaba izolacija ovoja stavbe in stara okna, ki spustijo toploto skozi zidove.
- Priprava tople sanitarne vode na previsoko temperaturo, ki črpalko sili v manj učinkovito območje.
- Mraz pod minus 10 stopinj, ko se pri zračnih modelih vklopi električni grelec za podporo.
Pomen pravilne dimenzije
Črpalka mora biti usklajena s toplotno izgubo hiše. Premajhna se v najhladnejših dneh ne zmore ogreti dovolj in se pomaga z dragim električnim grelcem. Prevelika pa stane več že ob nakupu in dela neenakomerno. Pred odločitvijo se splača naročiti izračun toplotnih izgub, ki ga pripravi usposobljen monter ali energetski svetovalec.
Subvencije, ki znižajo investicijo
Eko sklad v Sloveniji že več let sofinancira vgradnjo toplotnih črpalk v stanovanjske stavbe. Nepovratna sredstva so vezana na moč in vrsto črpalke ter trenutni razpis, zato se zneski razlikujejo. Točno višino preverite v aktualnem razpisu Eko sklada. V območjih s posebno kakovostjo zraka so spodbude višje. Poleg tega je na voljo ugoden kredit z nizko obrestno mero, ki ga je mogoče kombinirati z nepovratnimi sredstvi.
Pri načrtovanju je pomembno, da je vloga oddana pred začetkom del, sicer pravica do spodbude propade. Kdor razmišlja o zamenjavi starega kotla, najde dober nabor naprav v ponudbi preverjenih toplotnih črpalk, kjer je mogoče uskladiti moč z velikostjo objekta.
V koliko letih se naložba povrne
Vzemimo hišo, ki je prej kurila olje za približno 1.650 EUR letno, po prehodu na črpalko pa plačuje okoli 670 EUR. Letni prihranek znaša okoli 980 EUR. Če je investicija po odšteti subvenciji 10.000 EUR, je vračilna doba približno deset let. Ob višjih cenah olja ali plina se ta doba skrajša, ob nižjih pa podaljša.
Poleg čistega prihranka je vredno upoštevati daljšo življenjsko dobo naprave, ki znaša od 15 do 20 let, in nižje stroške vzdrževanja v primerjavi s kotlom na trdo gorivo. Črpalka ne potrebuje dimnika, dimnikarja niti skladišča za gorivo.
Pogosta vprašanja
Ali toplotna črpalka pozimi sploh deluje učinkovito?
Da, sodobni modeli delujejo tudi pri nizkih temperaturah, le da z mrazom pada grelno število. Pri minus 7 stopinjah se učinkovitost zračne črpalke (COP) običajno giblje okoli 2,5 do 3, kar je še vedno bolje od neposrednega električnega ogrevanja. Geotermalna različica je pozimi stabilnejša, ker zajema toploto iz zemlje s skoraj nespremenljivo temperaturo.
Koliko znaša mesečni račun v najhladnejšem obdobju?
V januarju in februarju je poraba najvišja. Za dobro izolirano hišo se mesečni strošek elektrike za ogrevanje pogosto giblje med 100 in 180 EUR, pri slabše izolirani pa lahko preseže 250 EUR. Razpon je velik prav zaradi stanja stavbe in nastavitev sistema.
Se splača zamenjati delujoč plinski kotel?
Odgovor je odvisen od starosti kotla in cene plina. Če kotel še dobro deluje, je takojšen prihranek manjši, a dolgoročno cene fosilnih goriv praviloma rastejo. Kdor načrtuje energetsko prenovo ovoja stavbe, naj jo poveže z menjavo ogrevanja, saj boljša izolacija dodatno zniža stroške toplotne črpalke.
Kaj poceni stroške najbolj?
Največji učinek ima znižanje temperature ogrevalne vode, dobra izolacija in pravilno dimenzioniranje. Ko so ti trije pogoji izpolnjeni, črpalka dela v svojem najučinkovitejšem območju in račun ostane nizek tudi v mrzlih mesecih.
