Prehod na toplotno črpalko pomeni, da je treba predhodno dobro načrtovati prostor in preveriti tehnične možnosti hiše. Od natančnosti pri izvedbi je odvisno, kako dobro in tiho bo sistem kasneje grel.
Kje je najboljše mesto za zunanjo enoto
Iskanje prostora za zunanjo enoto je pogosto najtežji del. Ventilator in kompresor med delovanjem povzročata hrup in vibracije. Če napravo postavite tik ob spalnico, bo to ponoči moteče. Paziti je treba tudi na sosede. Zvok se od gladkih sten odbija, zato ozki prehodi med hišami in obzidani atriji niso dobra izbira.
Ljudje običajno iščejo prostor, kjer naprava ne bo preveč opazna, a mora hkrati ustrezati tehničnim zahtevam. Zunanja enota nujno potrebuje dovolj zraka. Postavitev pod nizke balkone ali v gosto grmovje poslabša njeno delovanje. Za napravo mora ostati pol metra prostora, spredaj pa meter, da zrak prosto kroži in ima serviser prostor za delo.
Pozabiti ne smemo na odtok kondenza. Pozimi se na uparjalniku nabira led, ki se redno odtaljuje, pri tem pa nastane več deset litrov vode dnevno. Če ta voda teče po dvorišču, bo ob zmrzali nastala poledica. Zato je ureditev odtoka nujna. Vodo običajno speljemo v drenažo, v cev pa dodamo grelni kabel, ki prepreči zamrzovanje.
Kako potekajo gradbena in inštalacijska dela
Najprej je treba pripraviti temelj. Zunanja enota največkrat stoji na dvignjenem betonskem podstavku. Tako je sneg ne zasuje, voda od odtaljevanja pa lažje odteče. Lahko jo montiramo tudi na stenske konzole. Pri slabše izoliranih ali tanjših stenah se pri tem vibracije včasih prenašajo v hišo.
Sledi vrtanje lukenj v zunanji zid za cevi in kable. Pri split sistemih notranjo in zunanjo enoto povezujejo bakrene cevi s hladilnim plinom. Te morajo biti dobro zatesnjene in izolirane, sicer se toplota izgublja na poti. Strokovna montaža toplotne črpalke prepreči uhajanje plina in morebitne poškodbe kompresorja.
Notranjo enoto običajno postavimo v klet, pralnico ali kotlovnico. Zavzame približno toliko prostora kot hladilnik. V njej so izmenjevalec toplote, obtočne črpalke, ekspanzijska posoda in včasih še bojler. Preden vse to priključimo na radiatorje ali talno gretje, je pametno izprati stare cevi. Tako se znebimo umazanije in kovinskih delcev, ki bi lahko zamašili nov sistem.
Kaj najbolj vpliva na stroške vgradnje
Znesek na ponudbi ni odvisen le od cene same naprave. Veliko vlogo igra razdalja med enotama. Daljša povezava pomeni več bakrenih cevi, izolacije in kablov. Pri večjih razdaljah je treba v sistem dodati še nekaj hladilnega plina.
Stroške dvignejo tudi dodatna gradbena dela. Kopanje jarkov za cevi, rušenje stare peči, odvoz cisterne za olje in krpanje sten. Če gre zunanja enota na ravno streho, bo treba plačati še avtodvigalo in morda ojačati streho.
Pri starejših hišah se pogosto vgradi še zalogovnik tople vode. Ta preprečuje, da bi se črpalka prevečkrat prižigala in ugašala. Dodatki, kot so magnetni filtri in ločevalniki zraka, sicer podražijo investicijo, a ščitijo cevi pred zamašitvami.
Električni priklop in prvi zagon sistema
Večje toplotne črpalke potrebujejo trifazni priključek in svoje varovalke. Električar mora pregledati obstoječe omrežje in glavno omarico. Včasih je treba staro omarico prenoviti ali pa pri elektro distributerju zaprositi za večjo priključno moč, kar prinese dodaten nepredviden strošek.
Po povezavi kablov in cevi serviser preveri tlake in sistem vakuumira. S tem iz cevi potegne zrak in vlago. Ko so spoji dokazano zatesnjeni, lahko spusti plin v krogotok.
Sledi nastavitev parametrov ogrevanja. Serviser vnese podatke o izolaciji objekta, oknih in radiatorjih. Vremensko vodena regulacija zunaj meri temperaturo in glede na to prilagaja gretje vode. Če je ogrevalna krivulja prav nastavljena, v hiši ne bo prevroče, poraba elektrike pa bo manjša.
Povezljivost in pametno upravljanje na daljavo
Večino novih sistemov je mogoče povezati na hišni Wi-Fi. Preko mobilne aplikacije spremljate porabo in nastavljate urnike ogrevanja. V primeru napake sistem samodejno pošlje obvestilo. Serviser lahko nekatere težave diagnosticira kar preko spleta in si prihrani pot do vas.
Kakšno vzdrževanje naprava potrebuje v praksi
Čeprav se toplotna črpalka upravlja sama, jo je treba občasno pregledati. Zanemarjena naprava porabi več elektrike in se hitreje pokvari.
Za zunanjo enoto lahko poskrbite sami. Jeseni odstranite listje, pozimi sneg. Če so lamele umazane, zrak težje prehaja in kompresor se bolj muči. Občasno poglejte, ali napravo kaj ovira, in okolico očistite.
Enkrat letno naj sistem pregleda serviser. Ta pregled običajno vključuje:
- preverjanje tlaka plina in delovanja kompresorja,
- kontrolo spojev in varnostnih ventilov,
- čiščenje filtrov za vodo,
- meritev sredstva proti zmrzovanju pri monoblok sistemih.
Z rednimi servisi naprava deluje bolje, velikokrat pa so tudi pogoj za veljavnost garancije. Če serviser pravočasno opazi manjše puščanje plina, boste prihranili denar, ki bi ga sicer pozimi porabili za nov kompresor.
