Toplotne črpalke so danes pogosta izbira za ogrevanje novogradenj in prenovljenih hiš. Zgolj nakup drage naprave ne zagotavlja toplega doma in nizkih položnic. Veliko je odvisno od strokovne vgradnje. Od nje so odvisni poraba elektrike, življenjska doba komponent in toplotno udobje.
Kaj določa učinkovitost in ceno ogrevalnega sistema
Pri načrtovanju se hitro izkaže, da je sama naprava samo eden od stroškov. V končno ceno so všteti še material za inštalacijo, delo monterjev in predelave v obstoječi kotlovnici. Učinkovitost delovanja izraža grelno število (COP). To nam pove količino proizvedene toplote za vsako porabljeno kilovatno uro elektrike.
Izkoristek je močno odvisen od toplotnih izgub stavbe. V dobro izolirani hiši s talnim gretjem se voda ogreva na nižje temperature, zato je poraba elektrike manjša. Pri starejših objektih z radiatorji naprava vodo segreva bolj, kar nekoliko zniža učinkovitost. Monterji morajo moč črpalke natančno prilagoditi potrebam stavbe. Premočna naprava se namreč nenehno prižiga in ugaša. To hitro obrabi komponente.
Zračne toplotne črpalke se delijo na monoblok in split sisteme. Pri monobloku je celoten hladilni krog v zunanji enoti, v hišo pa so speljane le vodovodne cevi. Namestitev je enostavna. Paziti je treba le na zaščito proti zmrzovanju vode v zunanjih ceveh ob daljšem izpadu elektrike. Split sistemi imajo kompresor in uparjalnik zunaj, toplotni prenosnik pa notri. Ker sta enoti povezani s plinsko inštalacijo, zunaj ni nevarnosti za zmrzal. Takšna vgradnja zahteva specifično opremo in certifikat za ravnanje s plini.
Kje je najboljše mesto za zunanjo enoto?
Lokacija zunanje enote je izredno pomembna. Sistem zrak-voda odvzema toploto iz okolice. Zato naprava potrebuje stalen in neoviran pretok zraka. Če jo stisnemo v ozko nišo ali preblizu stene, bo vlekla že ohlajen zrak in delovala manj učinkovito.
Zunanja enota med delovanjem oddaja zvok. Kompresor in ventilator se pač slišita. Zato je ne postavimo tik pod okno spalnice. Upoštevati je treba tudi lokalne predpise o odmikih od parcelne meje. S pametno postavitvijo se izognemo pritožbam sosedov zaradi hrupa ponoči.
Pozimi se na uparjalniku nabira led. Naprava ga mora občasno odtaliti, pri čemer nastaja kondenz. Dnevno lahko odteče kar nekaj litrov vode. Pod enoto je zato nujno urediti drenažo. Običajno se naredi ponikovalnica ali pa se odtok spelje stran od temeljev hiše. Brez urejenega odvodnjavanja se okoli objekta nabira nevarna plast ledu.
Postopek vgradnje od ogleda do zagona
Vgradnja v novogradnjo ali preureditev stare kotlovnice poteka v logičnem zaporedju korakov.
Prvi ogled in načrtovanje
Najprej se opravi pregled objekta. Ocenijo se toplotne izgube in svetuje pri izbiri moči. Preveri se tudi obstoječa elektroinštalacija. Večji sistemi potrebujejo trifazni priključek. Takrat se določi še pot za cevi med zunanjim in notranjim delom naprave.
Gradbena dela in preboji
Sledi vrtanje prebojev skozi zunanje zidove za inštalacije. Luknje je treba dobro zatesniti, da v hišo ne prodira vlaga. Zunaj se uredi betonski podstavek. Ta mora biti raven in vsaj deset centimetrov dvignjen od tal. Višina je pomembna predvsem pozimi, da sneg ne ovira ventilatorja. Včasih zunanjo enoto montirajo tudi na stenske konzole.
Namestitev in povezava enot
Notranja enota se postavi v prostor in poveže s centralnim ogrevanjem. Pri split sistemih se obe enoti spojita z bakrenimi cevmi za hladilno sredstvo. Strokovna montaža toplotne črpalke predvideva obvezno vakuumiranje cevi pred polnjenjem s plinom. Tako iz inštalacije potegnemo zrak in vlago, ki bi sicer povzročala okvare.
Električne povezave in hidravlično uravnoteženje
Nato se izvedejo električne povezave in priklop senzorjev na glavno regulacijo. Zelo pomembno je hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. S tem postopkom se pretok vode skozi radiatorje ali talno gretje prilagodi tako, da vse sobe dobijo dovolj toplote. V nasprotnem primeru se nekatere sobe ne segrejejo dovolj, druge pa so prevroče.
Zagon in optimizacija parametrov
Sledi prvi zagon. Izvajalec nastavi ogrevalno krivuljo. Ta določa temperaturo vode v sistemu glede na zunanji mraz. Pravilne nastavitve omogočajo varčno obratovanje z manj prižiganja in ugašanja kompresorja. Lastnik ob zagonu dobi še navodila za rokovanje s sobnim termostatom.
Zakaj pri izvedbi ni prostora za improvizacijo?
Ravnanje s fluoriranimi toplogrednimi plini strogo določa zakonodaja. Vgradnjo split sistema sme zato opraviti samo ustrezno pooblaščeno podjetje. Slabe povezave hitro privedejo do uhajanja plina. Naprava takrat preneha greti in se pogosto tudi pokvari.
Tudi uveljavljanje garancije je večinoma vezano na montažo s strani pooblaščenega serviserja. Varčevanje pri materialu se na dolgi rok ne obrestuje. Napačni preseki cevi ali slaba izolacija vodov hitro povečajo porabo elektrike in izničijo prihranke.
Kako redno vzdrževanje podaljša življenjsko dobo
Toplotne črpalke so dokaj samostojne naprave. Ni treba čistiti pepela ali dodajati energenta. Vseeno pa nekaj skrbi ostane na strani uporabnika.
Za nemoteno delovanje je treba preveriti nekaj stvari:
- Ob zunanji enoti ne sme biti ovir za pretok zraka. Jeseni odstranimo listje, pozimi pa pravočasno odkidamo sneg v neposredni bližini.
- Na manometru občasno raziščemo, kakšen je pritisk vode v ogrevalnem krogu. Če pade pod priporočeno vrednost, vodo preprosto dopolnimo.
- Drenažna cev in prostor pod zunanjo enoto morata biti prehodna za hiter odtok kondenzne vode.
Enkrat letno je pametno naročiti servis, najbolje tik pred zimo. Serviser preveri količino plina, pregleda električne kontakte in očisti vodne filtre. Lovilci nesnage iz starih radiatorjev močno zmanjšajo možnost zamašitve prenosnika toplote. S takšnim preventivnim pregledom se pravočasno rešijo manjše napake in preprečijo večji stroški popravil.
