Ogrevanje s toplotno črpalko prinaša prihranke le, če je sistem pravilno vgrajen. Končna učinkovitost in življenjska doba sta neposredno odvisni od kakovosti montaže. Napake pri namestitvi hitro zmanjšajo izkoristek naprave.
Izbira mesta za zunanjo enoto
Lokacija zunanje enote vpliva na grelno število in porabo elektrike. Naprava potrebuje neoviran pretok zraka. Če stoji preblizu stene, v niši ali pod nizkim nadstreškom, se ohlajen zrak vrača vanjo. Kompresor mora zato za enako toploto porabiti več energije.
Pri umestitvi je treba upoštevati hrup. Nove naprave so tišje, a brnenje ventilatorja in kompresorja ponoči še vedno slišimo. Postavitev pod okno spalnice ali blizu sosedove parcele ni priporočljiva. Razdalja do notranje enote naj bo čim krajša. Dolge cevi prinašajo toplotne izgube, zahtevajo več hladilnega plina in podražijo izvedbo.
Novogradnje in starejši objekti
Pri novogradnjah arhitekti lokacijo in potek cevi določijo že v načrtih. Cevi so skrite v tlakih ali ometih, zunanja enota pa je postavljena glede na veter in strani neba. Pri starejših hišah je vgradnja težja. Prehod s kurilnega olja ali drv zahteva predelavo kotlovnice. Notranja enota in zalogovnik pri radiatorskem ogrevanju zasedeta veliko prostora, kar v majhnih kleteh hitro postane problem.
Potek namestitve sistema
Pred vgradnjo monter opravi ogled objekta in izračuna toplotne izgube za določitev moči naprave. Sama montaža toplotne črpalke se začne z izdelavo temelja za zunanjo enoto. Ta mora biti raven in dvignjen od tal vsaj 10 do 15 centimetrov. Tako sneg pozimi ne ovira ventilatorja in zajema zraka.
Sledi preboj zunanje stene za cevi in kable. Odprtine se zatesnijo, da vlaga ne prodre v zid in ne nastanejo toplotni mostovi.
Odvod kondenza
Zunanja enota proizvaja kondenz, še posebej ob visoki zračni vlagi in zimskem odtajanju. Vode je lahko več kot 30 litrov na dan. Če odvod ni urejen, voda zmrzne okoli ohišja in lahko blokira ventilator. Kondenz se zato spelje v drenažo ali ponikalnico pod mejo zmrzovanja.
Hladilniška in električna povezava
Pri split sistemih se enoti povežeta s freonsko napeljavo. Bakrene cevi se odrežejo in spojijo. Pred polnjenjem s hladilnim sredstvom monter z dušikom opravi tlačni preizkus, ki razkrije morebitno puščanje. Nato sistem vakuumira, da iz cevi potegne zrak in vlago. Vlaga bi v hladilnem krogotoku tvorila kisline in poškodovala kompresor.
Električni priklop se izvede s pravilno dimenzioniranimi kabli in varovalkami. Večje toplotne črpalke potrebujejo trifazni priključek. V starejših hišah to včasih zahteva nadgradnjo električne omarice in povečanje priključne moči.
Zagon in ogrevalna krivulja
Na koncu monter napravo zažene, nastavi pretoke vode in določi ogrevalno krivuljo. Ta krmilni enoti določa temperaturo dvižnega voda glede na zunanjo temperaturo. Pravilna nastavitev vzdržuje enakomerno toploto v prostorih brez pregrevanja vode in s tem zniža stroške ogrevanja.
Vpliv lokalnega podnebja
Lokacija objekta vpliva na način montaže. Kjer zapade veliko snega, se zunanja enota postavi na višji kovinski podstavek ali stensko konzolo. Na vetrovnih območjih se namesti zaščitna pregrada. Če močan veter piha neposredno v ventilator, upočasni vrtenje lopatic, motor porabi več elektrike, lahko pa pride tudi do mehanskih poškodb.
Ob morju, kjer je v zraku sol, oprema potrebuje protikorozijsko zaščito ohišja in lamel. Navadne enote tu hitro zarjavijo, kar sčasoma povzroči puščanje plina.
Hidravlično uravnoteženje sistema
Pri prenovi ogrevanja se pogosto pozabi na hidravlično uravnoteženje. Sistem ne deluje dobro, če topla voda ne kroži enakomerno po radiatorjih ali ceveh talnega gretja. Voda teče tja, kjer je upor najmanjši. Brez uravnoteženja so prostori blizu notranje enote pretopli, oddaljeni pa hladni.
Monter ob zagonu nastavi pretoke na razdelilcih ali ventilih. Vsak radiator ali zanka talnega gretja mora prejeti ustrezno količino toplote. To preprečuje prepogosto vklapljanje kompresorja in zmanjša njegovo obrabo.
Kaj vpliva na ceno vgradnje?
Strošek ni odvisen le od izbrane naprave, ampak tudi od pogojev na objektu. Ceno vgradnje zvišujejo:
- dolge povezovalne cevi med enotama,
- zahtevna zemeljska dela za temelj in ponikalnico,
- nadgradnja električnega omrežja,
- izbira visokotemperaturne naprave za stare radiatorje (te so dražje od nizkotemperaturnih),
- vgradnja dodatnih zalogovnikov ali mešalnih ventilov.
Monoblok sistemi imajo celoten hladilni krogotok v zunanji enoti, zato je vgradnja lažja. Povezava z notranjostjo se izvede z vodnimi cevmi. Delo s plini ni potrebno, je pa treba zunanje vodne cevi zaščititi pred zmrzaljo za primere, ko zmanjka elektrike.
Vzdrževanje sistema
Toplotne črpalke delujejo več tisoč ur na leto, zato se komponente obrabljajo. Za normalno delovanje je treba redno čistiti listje, sneg in umazanijo okoli zunanje enote. Zamašene lamele ovirajo pretok zraka, obremenijo kompresor in povečajo porabo elektrike.
Strokovni servis se opravi enkrat na leto, pred kurilno sezono. Serviser preveri tlak plina, električne spoje in očisti filtre vodnega dela. S preverjanjem preprečimo okvare sredi zime, ko je sistem najbolj obremenjen.
Tveganja nestrokovne vgradnje
Nestrokovna vgradnja prinaša tveganja, kot so puščanje hladilnega sredstva ali napačna izbira obtočnih črpalk. Posege v napeljave s fluoriranimi plini smejo izvajati le podjetja in monterji z ustreznim certifikatom. Proizvajalci opreme veljavnost garancije pogojujejo s potrdilom o strokovni montaži in rednem vzdrževanju.
