V Sloveniji so toplotne črpalke zelo pogoste pri novogradnjah in prenovah ogrevanja. Če je naprava pravilno dimenzionirana, so stroški nizki, življenjska doba pa dolga. Napačna izbira prinese visoke položnice za elektriko, hladne sobe in okvare.
Ustrezna moč naprave in toplotne izgube objekta
Pri načrtovanju ogrevanja vedno izhajamo iz toplotnih izgub stavbe. Te nam povedo, koliko energije potrebujemo za ohranjanje toplote v najhladnejših dneh. Izgube so odvisne od izolacije, oken in podnebja. Hiša v osrednji Sloveniji z desetcentimetrsko izolacijo in dvoslojnimi okni potrebuje drugačno rešitev kot pasivna hiša na Primorskem.
Prešibka toplotna črpalka mora pozimi vklapljati električne grelce, s tem pa precej poveča porabo elektrike in se hitreje obrabi. Premočna naprava se v prehodnih obdobjih nenehno prižiga in ugaša. Temu pravimo taktiranje. Slabo vpliva na dele naprave in zmanjša učinkovitost.
Starejše hiše zahtevajo drugačen pristop
Pri starejših, slabo izoliranih hišah bodite previdni. Stari radiatorji potrebujejo toplejšo vodo, zato boste morda potrebovali visokotemperaturno toplotno črpalko. Če hkrati obnavljate fasado, se bodo toplotne izgube zmanjšale tudi za polovico. Ogrevanje vedno dimenzionirajte glede na predvideno stanje po sanaciji.
Kako izračunati potrebno moč?
Natančno moč določi izračun toplotnih izgub v projektni dokumentaciji. V praksi si izvajalci pomagajo z izkustvenimi vrednostmi za hitro oceno.
Dobro izolirane novogradnje potrebujejo približno 20 do 30 vatov moči na kvadratni meter. Za 150 kvadratnih metrov veliko hišo tako zadošča naprava s 4 do 6 kilovati.
Hiše, zgrajene pred tremi desetletji in delno sanirane, potrebujejo 40 do 60 vatov na kvadratni meter. Za enako površino bi tu potrebovali 8 do 10 kilovatov. Stare neizolirane stavbe lahko porabijo več kot 100 vatov na kvadratni meter. Tam moč hitro naraste na 14 ali 16 kilovatov. K temu dodamo še pripravo sanitarne tople vode, kar znese približno 0,25 kilovata na družinskega člana.
Na kaj paziti pri pregledu ponudb
Pri zbiranju ponudb hitro ugotovite, da so med seboj težko primerljive. Najcenejša ponudba pogosto ni najugodnejša izvedba.
Nekateri monterji navedejo le ceno naprave brez inštalacijskega materiala, zalogovnika ali zagona. Ko pregledujete ponudbe, preverite, ali vsebujejo naslednje:
- Da preprečimo taktiranje kompresorja in zagotovimo energijo za odtaljevanje, potrebujemo zalogovnik ogrevalne vode. Pri radiatorjih je praktično nujen, njegova izpustitev pa umetno zniža ceno ponudbe.
- Povezava na omarico in izdelava ustreznih varovanj sta elektroinštalacijska dela, ki v osnovnih ponudbah pogosto manjkata.
- Končni znesek hitro povišajo gradbena dela. Preboji sten, betoniranje podstavka in urejanje odvoda kondenza lahko stanejo več kot tisoč evrov.
Kakšne so cene vgradnje in naprav?
Cene toplotnih črpalk zrak-voda se precej razlikujejo. Naprava z močjo od 8 do 10 kilovatov stane med 7.000 in 11.000 evri. Temu morate prišteti še stroške montaže in materiala.
Standardna montaža, ki vključuje ventile, cevi, povezavo enot in zagon, stane od 2.500 do 4.000 evrov. Celotna investicija za povprečno hišo običajno znese med 10.000 in 15.000 evri. Sistemi zemlja-voda in voda-voda so zaradi vrtin ali zemeljskih kolektorjev dražji. Začetni stroški so tu redko pod 18.000 evri in hitro presežejo 25.000 evrov.
Državne spodbude in končni strošek
Končni strošek močno znižajo nepovratna sredstva. Eko sklad in podobne državne spodbude pokrijejo med 20 in 50 odstotkov upravičenih stroškov. Subvencija je odvisna od tega, ali vgrajujete sistem v novogradnjo ali menjate star kotel na drva oziroma premog v degradiranem okolju. Z upoštevanjem subvencije se investicija običajno povrne v petih do osmih letih.
Izbira pravega izvajalca
Oprema brez dobre tehnične podpore in rednega servisa ne bo zanesljivo delovala. Zato izberite monterja, ki se hitro odzove na okvare. Če ogrevanje sredi zime ne dela, potrebujete pomoč v nekaj urah.
Premišljen nakup toplotne črpalke se vedno začne z ogledom stavbe v živo in izračunom, ne pa zgolj z listanjem kataloga.
Dober izvajalec bo pred ponudbo preveril vaše ogrevalne kroge, premer cevi in velikost radiatorjev ali talnega gretja. Samo s temi podatki bo sistem resnično dosegal obljubljene prihranke.
Kateri energent zamenjati se najbolj splača?
Investicija se najhitreje povrne, če zamenjate ogrevanje na kurilno olje ali utekočinjen naftni plin. Ker sta to najdražja energenta, bodo prihranki največji. Če letno porabite 2000 litrov kurilnega olja, se bodo stroški z novo napravo znižali tudi za več kot 60 odstotkov.
Če menjate star kotel na drva in imate lasten les, finančni prihranek ne bo tako visok. Večja prednost je tukaj udobje uporabe. Nič več pripravljanja drv, nalaganja peči in čiščenja pepela. Sistem dela samodejno.
Vrsta hladilnega sredstva
Okoljska zakonodaja zahteva nove vrste hladilnih plinov. Stari plini se umikajo iz prodaje. V novejših napravah pogosto najdemo plin R290 (propan). Ta manj obremenjuje okolje in doseže višje temperature ogrevalne vode.
Če izberete napravo s starim plinom, bo prihodnje servisiranje in polnjenje ob puščanju precej dražje in težje. Zato pred nakupom vedno preverite vrsto uporabljenega plina.
Priprava sanitarne tople vode
Toplotna črpalka lahko ogreva tudi sanitarno vodo. Na voljo sta dve možnosti. Prva je naprava z vgrajenim bojlerjem, ki spominja na večji hladilnik in zasede malo prostora. Primerna je za manjše kurilnice.
Druga možnost je ločen stoječi bojler. Tu lažje izberete velikost, ki vam ustreza. Velike družine ali hiše z več kopalnicami potrebujejo 300 litrov ali več, kar je pri vgrajenih bojlerjih redkost. Če je bojler premajhen, boste dolgo čakali na toplo vodo. Prevelik pa po nepotrebnem troši energijo za ohranjanje temperature.
Pravilna umestitev zunanje enote
Zunanja naprava med delovanjem povzroča hrup. Tudi najtišjih modelov ne postavljajte neposredno pod okna spalnic ali tik na sosedovo mejo. Upoštevajte minimalne odmike za dober pretok zraka. Pozimi bo enota proizvedla več deset litrov kondenza na dan. Ta voda mora varno odteči, drugače se bo okoli hiše naredil led.
