Ko se odločamo za nov ogrevalni sistem, hitro ugotovimo, da pod oznako toplotna črpalka stoji cela družina naprav z različnimi viri toplote in zelo različnimi lastnostmi. Poznavanje vrst toplotnih črpalk je prvi korak do prave izbire, saj naprava, ki odlično deluje v dobro izolirani novogradnji, ni nujno smiselna v starejši hiši z radiatorji. V nadaljevanju razčlenimo, kako se naprave razlikujejo po namenu, po viru energije in po temperaturi ogrevalne vode, ter kaj to pomeni za vaš dom ali poslovni prostor.
Delitev glede na namen naprave
Najlažje začnemo z vprašanjem, čemu naj naprava sploh služi. Tu ločimo tri osnovne skupine, ki se v praksi pogosto kombinirajo:
- Ogrevalne toplotne črpalke: namenjene so ogrevanju prostorov in priprave sanitarne vode. Segrejejo vodo v ogrevalnem sistemu, ki nato napaja radiatorje ali talno gretje. To je najpogostejši tip naprave v gospodinjstvih.
- Reverzibilne toplotne črpalke: delujejo v obe smeri. Pozimi prostore ogrevajo, poleti pa hladijo, zato pogosto nadomestijo ločeno klimatsko napravo.
- Toplotne črpalke za sanitarno vodo: skrbijo izključno za toplo vodo za umivanje in gospodinjstvo. Praviloma izkoriščajo zrak kot vir toplote in so dober nadomestek za klasičen električni grelnik.
Če razmišljate o napravi, ki bo poskrbela za toplino pozimi in svežino poleti, je vredno prebrati več o tem, kako deluje toplotna črpalka za gretje in hlajenje doma, saj se ravno tu skriva največ prihranka pri kombinirani uporabi.
Delitev glede na vir toplote
Drugo, za odločitev še pomembnejše merilo je, od kod naprava jemlje energijo. Vir toplote vpliva na ceno postavitve, na učinkovitost skozi leto in na to, kakšne posege na zemljišču boste potrebovali.
- Zrak/voda: toploto črpa iz zunanjega zraka. Namestitev je preprosta in razmeroma poceni, zato gre za daleč najbolj razširjen tip pri nas. Učinkovitost nekoliko pade ob res nizkih zunanjih temperaturah, a sodobni modeli zanesljivo delujejo tudi pri minus 15 do minus 20 stopinj Celzija.
- Zemlja/voda: toploto pridobiva iz tal prek zemeljskega kolektorja ali vertikalnih sond. Zahteva izkop ali vrtanje, kar dvigne začetno investicijo, v zameno pa ponuja zelo stabilno učinkovitost skozi vse leto, saj se temperatura zemlje v globini čez leto skoraj ne spreminja.
- Voda/voda: izkorišča toploto podtalnice. Po oddaji toplote se voda vrača nazaj v zemljo. Daje najvišje izkoristke, a je smiselna le tam, kjer je na voljo dovolj kakovostne podtalnice, in zahteva ustrezno vrtino ter dovoljenja.
Ker je sistem zrak/voda za večino domov najbolj smiseln kompromis med ceno in zmogljivostjo, priporočamo, da si ogledate tudi nasvete o tem, kako izbrati učinkovito toplotno črpalko zrak-voda za konkretne razmere v vašem objektu.
Nizkotemperaturne in visokotemperaturne izvedbe
Tretje razlikovanje se nanaša na temperaturo, do katere naprava segreje ogrevalno vodo. Ta podatek odloča, ali se bo črpalka ujela z obstoječim ogrevalnim sistemom.
Nizkotemperaturne toplotne črpalke
Vodo ogrejejo do približno 55 stopinj Celzija. Idealne so za dobro izolirane stavbe s talnim ali stenskim ogrevanjem, kjer velika površina oddaja toploto pri nizki temperaturi. V takih razmerah dosegajo najvišje izkoristke in najnižje stroške obratovanja.
Visokotemperaturne toplotne črpalke
Ogrejejo vodo nad 60 stopinj Celzija in se zato dobro znajdejo v starejših hišah z radiatorji ter na območjih z nizkimi zimskimi temperaturami. Dobro se obnesejo tudi pri zamenjavi oljnega ali plinskega kotla, kjer prenova razvoda ogrevanja ni mogoča ali smiselna.
Glavne prednosti toplotnih črpalk
Ne glede na izbrano vrsto vse toplotne črpalke prinašajo niz skupnih koristi, ki pojasnjujejo, zakaj so postale prva izbira pri novogradnjah in prenovah:
- Ekonomično ogrevanje z nizkimi obratovalnimi stroški, saj iz ene enote elektrike pridobijo tri do pet enot toplote.
- Neodvisnost od kurilnega olja in plina ter s tem stabilnejši stroški.
- Delovanje brez lokalnih emisij, kar je pomembno za kakovost zraka in za okolje.
- Primernost za hiše, stanovanjske bloke in poslovne objekte.
- Enakomerno, prijetno toploto brez prahu in suhega zraka.
- Možnost subvencije Eko sklada, ki je praviloma višja pri zamenjavi stare kurilne naprave.
- Tiho delovanje in dolgo življenjsko dobo ob rednem servisu.
Posamezne prednosti smo podrobneje razčlenili v članku Prednosti toplotne črpalke, kjer najdete tudi konkretne primere prihrankov.
Okvirni stroški po vrstah
Cena naprave je odvisna od vrste, moči, kakovosti, blagovne znamke in zahtevnosti montaže. Spodnje vrednosti so orientacijske in vključujejo napravo, ne nujno celotne izvedbe:
- Zrak/voda: okrog 6.000 evrov za napravo srednje moči.
- Za sanitarno vodo: med 1.000 in 2.500 evri.
- Subvencionirana zrak/voda: z odbitkom subvencije 1.000 do 2.000 evrov manj, odvisno od lokacije in pogojev razpisa.
Sistema zemlja/voda in voda/voda sta zaradi izkopa oziroma vrtine dražja v začetni investiciji, a se ta razlika ob nižjih obratovalnih stroških v daljšem obdobju lahko izravna. Preden se odločite, je smiselno primerjati ponudbe in se pogovoriti s strokovnjakom. Lahko si tudi ogledate toplotne črpalke v trgovini Pravaklima in preverite, katera vrsta ustreza vašemu objektu in proračunu.
Pogosta vprašanja
Katera vrsta toplotne črpalke je najprimernejša za starejšo hišo z radiatorji?
V starejših objektih z radiatorskim ogrevanjem se najbolje obnese visokotemperaturna toplotna črpalka zrak/voda, saj doseže dovolj visoko temperaturo vode brez prenove razvoda. Če se odločite za prenovo na talno gretje, pa pride v poštev tudi nizkotemperaturna izvedba z višjim izkoristkom.
Ali toplotna črpalka zrak/voda deluje tudi pozimi?
Da. Sodobne naprave zanesljivo ogrevajo tudi pri zunanjih temperaturah okrog minus 15 do minus 20 stopinj Celzija. Pri zelo nizkih temperaturah izkoristek nekoliko pade, a naprava še vedno proizvede več toplote, kot porabi električne energije.
Katera vrsta je energetsko najučinkovitejša?
Najvišje izkoristke skozi vse leto praviloma dosegata sistema voda/voda in zemlja/voda, ker je njun vir toplote stabilen. Za večino domov je kljub temu zrak/voda najboljši kompromis med ceno postavitve in dejanskim prihrankom.
