Nakup ogrevalnega sistema zajema več kot le glavno napravo. Predračun mora vključevati ves material in potrebne storitve. Na slovenskem trgu so cene toplotnih črpalk z montažo različne. Končni znesek določajo moč naprave, izbrana tehnologija in zahtevnost vgradnje v posamezen objekt.
Od česa so odvisni stroški investicije na slovenskem trgu
Večina kupcev izbere sistem zrak-voda. Njegova postavitev je enostavna. Ne zahteva zemeljskih izkopov in vrtin, ki podražijo sisteme zemlja-voda ter voda-voda. Cene sistemov zrak-voda pa se med seboj precej razlikujejo.
Na ceno najbolj vpliva moč naprave v kilovatih (kW). Večje in slabše izolirane hiše potrebujejo zmogljivejše in dražje agregate. Dražje inverterske naprave imajo boljši izkoristek pri zelo nizkih temperaturah. Delujejo tišje. Na končni znesek vplivata še izbrana blagovna znamka in dolžina tovarniške garancije.
Podrobna razčlenitev postavk v predračunu
Znesek “na ključ” sestavlja več sklopov. Primerjava samo končnih cen med ponudniki je lahko zavajajoča. Izvajalci v ponudbe namreč ne vključijo vedno istih postavk, zato je treba pregledati vsak sklop posebej.
Vrednost zunanje in notranje enote
Toplotna črpalka je največji strošek. Cene naprav zrak-voda trenutno znašajo od 5.000 do 9.000 evrov. V to sta všteta zunanji agregat in notranja enota (hidro modul). Če ima notranja enota že vgrajen 200-litrski bojler za sanitarno toplo vodo, je dražja od stenske različice z ločenim samostoječim zalogovnikom.
Strojna inštalacija in povezovalni material
Strojna inštalacija običajno stane med 1.500 in 3.000 evri. Znesek pokrije material za delovanje sistema. Sem spadajo bakrene ali aluplast cevi, toplotna izolacija cevovodov, zaporni ventili, raztezne posode in obtočne črpalke.
V inštalacijo se vgrajuje tudi magnetni lovilec nečistoč. Ta zadrži kovinske delce iz sistema centralnega ogrevanja in s tem zaščiti napravo. Določeni predračuni vsebujejo še protizmrzovalne ventile za zunanjo enoto. Ti preprečijo poškodbe ob daljših izpadih elektrike pozimi.
Elektro dela in zagon sistema
Električna vezava stane med 300 in 600 evri. Zunanja in notranja enota potrebujeta dovodne kable in svoje varovalke v elektro omarici. Zahtevnejše montaže vključujejo še vgradnjo podometnih doz ali nadometnih kanalov. Zagon stane od 150 do 300 evrov, opravi pa ga serviser. Ta preveri tesnost, nastavi ogrevalno krivuljo za vaš objekt in vam pokaže, kako upravljati z napravo.
Kako zasnova sistema vpliva na stroške vgradnje?
Naprave zrak-voda so na voljo v dveh izvedbah. Izbirate lahko med split in monoblok sistemi. Ta razlika vpliva na potek dela in končno ceno.
- Split sistemi imajo ločeno zunanjo in notranjo enoto. Povezuje ju plinska inštalacija s freonom. Montirajo jih lahko samo podjetja s pooblastili za ravnanje s toplogrednimi plini. Zaradi specifičnega materiala in dela pri plinski povezavi je vgradnja dražja.
- Monoblok sistemi imajo celoten hladilni krog zaprt v zunanji enoti. Ta je z objektom povezana z vodnimi cevmi. Delo poteka hitreje in stane manj. Zunanje vodne cevi je treba le dobro zaščititi pred zmrzaljo.
Zakaj izračun toplotnih izgub narekuje višino investicije
Pred izbiro moči naprave se izračuna toplotne izgube stavbe. Izvajalci pri tem upoštevajo debelino in vrsto fasadne izolacije. Preverijo kakovost oken in vrat, izolacijo strehe ter geografsko lego objekta.
Nakup premočne toplotne črpalke po nepotrebnem zviša začetni strošek. Takšna naprava prostorov ne ogreva bolje. Sistem se prepogosto prižiga in ugaša, kar imenujemo taktiranje. To znižuje izkoristek in hitreje uniči kompresor. Če je naprava prešibka, se ob hudem mrazu vklapljajo dodatni električni grelci. Posledica so visoki računi za elektriko. Natančno dimenzioniranje prepreči te težave in uravnoteži stroške nakupa z obratovalnimi stroški.
Skriti stroški, ki niso del standardnega predračuna
Predračuni za inštalacije običajno ne vključujejo gradbenih del. Za pripravo terena večinoma poskrbijo lastniki sami.
Zunanja enota stoji na trdnem in ravnem betonskem podstavku. Gradnja temelja in ureditev drenaže za odvod kondenza staneta nekaj sto evrov. V starejših hišah je treba najprej odstraniti star ogrevalni kotel in cisterno za kurilno olje. Odvoz teh nevarnih odpadkov se plača ločeno.
Občasno obstoječa glavna varovalka (na primer 3x16A) ne zadošča. Ne prenese hkratnega delovanja toplotne črpalke in ostalih velikih gospodinjskih aparatov. Povečanje priključne moči pri lokalnem distributerju elektrike prinese nekaj dodatnih stroškov za dokumentacijo in priklop.
Orientacijski zneski za izvedbo na ključ
Spodnji primeri prikazujejo dejanske stroške vgradnje. Zneski vključujejo celotno izvedbo in davek na dodano vrednost, ki za stanovanjske objekte znaša 9,5 odstotka.
Novogradnje z dobro izolacijo in talnim ogrevanjem potrebujejo malo toplote. Zanje zadoščajo naprave z močjo od 6 do 8 kW. Končni strošek z montažo pri teh objektih znaša od 8.000 do 10.000 evrov. Talno gretje deluje z nizkimi temperaturami vode.
Starejši in delno sanirani objekti z radiatorji zahtevajo drugačen pristop. Potrebujejo visokotemperaturne naprave z močjo od 11 do 14 kW. Te uspešno segrejejo vodo za radiatorje med hudim mrazom. Močnejši agregat in zahtevnejša postavitev dvigneta ceno na 11.000 do 14.000 evrov. Premium modeli so še dražji. Pred potrditvijo katerekoli ponudbe vedno zahtevajte ogled objekta in natančen popis vseh del.
